Anatomija loveka: Glava in vrat, Koa, Lasje, Medenica, Organski sistemi, Prsni ko, Trebuh, Oko, Seznam miic lovekega telesa, Jetra
Book Details
Author(s)Vir: Wikipedia
PublisherBooks LLC, Wiki Series
ISBN / ASIN1233006649
ISBN-139781233006649
MarketplaceIndia 🇮🇳
Description
Vir: Wikipedia. Strani: 30. Poglavjih: Glava in vrat, Koža, Lasje, Medenica, Organski sistemi, Prsni koÅ¡, Trebuh, Oko, Seznam miÅ¡ic ÄloveÅ¡kega telesa, Jetra, Melanin, Ramenski sklep, Okostje Äloveka, VenÄna arterija, Jezik, Uho, Melanocit, Zob, Merklova celica, Obnosna votlina, Rebro, Ledvica, Nadlaktna arterija, SeÄevod, Prsi, BobniÄna votlina, Integument, Lasni meÅ¡iÄek, Stopalo, Portalna vena, Lobanja, PotrebuÅ¡nica, Grlo, Vagusni živec, Noga Äloveka, Prsnica, Rama, Roka, Križnica, Adamovo jabolko, PodjeziÄnica, LevoroÄnost, PriÄeska, Blond, KolÄnica. IzvleÄek: Okó je organ vida, ki zaznava svetlobo. Pri razliÄnih vrstah organizmov najdemo razliÄne vrste na svetlobo obÄutljivih organov. NajenostavnejÅ¡e oÄi zaznavajo le razliko med svetlim in temnim, bolje razvite pa lahko razlikujejo tudi med oblikami in barvami. Vidna polja nekaterih dobro razvitih oÄi, npr. pri Äloveku, se med seboj v veliki meri prekrivajo in s tem omogoÄajo boljÅ¡e zaznavanje globine (binokularni vid). Pri zajcih in kameleonih pa so nameÅ¡Äene tako, da je prekrivanje kar se da majhno. Oko antarktiÄnega krila Euphausia superba pod elektronskim mikroskopomOko je fotoreceptor, ki zaznava svetlobo. Fotoreceptorji so: Da delujejo fotoreceptorji, je za to nujno potreben retinal, ki je aldehid vitamina A. Ta se zravna ko nanj pade svetloba, s tem pa sproži kaskado kemijskih reakcij, ki na koncu privede do signala v obliki akcijskega potenciala. Po tem se takoj nazaj spet zvije. Retinal je del beljakovine opsin, ki ob zvitju retinala posreduje informacijo o dražljaju dalje. V oÄesu sesalcev je pet vrst opsina: Lateralna inhibicija ojaÄa razlike med svetlim in temnim ter izboljÅ¡a loÄljivost. Inhibicijski nevroni so živÄne celice, ki zavirajo sosednje celice. Ko na eno Äutilno celico pade veliko svetlobe, ta preko inhibicijskih povezav zavre sosednjo. Tako lahko natanÄno razberemo razlike, kot na primer pri branju. Brez lateralne inhibicije ne bi bili sposobni brati ali dovolj razloÄno videti nekaterih...










